Marjetičev mlin

Marjetičev mlin Marjetičev mlin je še zelo dobro ohranjen. O mlinu sicer ni pismenih podatkov, razen, da je v registru nepremične kulturne dediščine vpisan v register pod številko 19011 in kjer stoji zapisano: Iz kamna zgrajen pritličen mlin, iz prve polovice 19. stoletja, ima v notranjosti dva prostora, mlin in mlinarsko sobo. Od prvotnih treh parov kamnov, s pogonom na korce, je danes ohranjen samo še en par.

Danes je mlin v lasti vdove Jureta Marjetiča, ki je bil najmlajši sin zadnje mlinarice Antonije, ki je po smrti svojega moža mlela vse do leta 1991, ko je v mlinu padla, si zlomila kolk in po štirinajstih dneh zaradi pljučnice umrla. O mlinu sem se pogovarjala z gospo Zdenko Novak, hčerko gospe Antonije, ki se spomni, da so vozili z vozovi in nosili v mlin kmetje iz okolice sosedje in kmetje iz sosednjih vasi. V njihovem mlinu se je mlela pšenice, ajda, ječmen, saj so imeli kar tri vodna kolesa, ki so poganjala dva mlinska kamna in stope. Na enem kamnu so mleli belo moko, na drugem pa ajdo in ječmen. Gospa Zdenka se spomni, da je bilo delo v mlinu težko in naporno, med vojno se bili vsi izseljeni in po vojni so se vrnili in obnovili mlin, kasneje ob mlinu zgradili tudi hišo. Mlinar je moral vsake dve do dve in pol uri natrositi novo žito, da kamni niso mleli v prazno in gospa Zdenka mi je povedala, da je njen oče iz tresalnika od koder se je vsipalo žito med mlinska kolesa imel navezano vrvico, na koncu le te pa je bilo kladivo, ki je udarilo po komadu železa, tako da je mlinarja opozorilo, da mora hitro priti v mlin. Na ta način, je mlinar preko dneva lahko ob mletju tudi delal na polju, ponoči pa vmes tudi zaspal. Kladivo in železo še visita v mlinu, ki žal sameva, teoretično pa bi ga še lahko obnovili in ponovno zagnali mlinsko kolo. Notranjost mlina je sicer dokaj zapuščena, vendar ime še vse elemente, tudi zunaj je še vedno vodno kolo, ki pa bi ga bilo potrebno obnoviti. Sedanja lastnica gospa Jožica Marjetič je pred desetimi leti prekrila streho in tako preprečila propadanje zgradbe. Ko sem jo povprašala, ali razmišlja o tem, da bi oživela mlin, je dejala, da bi si to zelo želela in da ji bo mogoče ob podpori sina tudi uspelo.

Marjetičev mlin Pri Marjetičevih je ob večerih bilo vedno veselo, saj je Jože Marjetič igral na citre in v mlinu se je velikokrat prepevalo. Tudi najmlajši sin Jure je bil odličen glasbenik, ki je zelo lepo igral na citre, žal ne v mlinu, ampak je imel svoj ansambel, s katerim je igral na plesih in porokah. Žal se je smrtno ponesrečil v prometni nesreči pozimi 85 leta, ko se je zaradi poledice zaletel v kamion. Gospa Zdenka mi je natrosila veliko zanimivosti in pokazala stare fotografije, tako sem izvedela, da je mlin včasih bil v lasti Jožeta Kranjca in da se je Jože Marjetič priženil na mlin iz Marjetičevega mlina v Gor. Raduljah.

Mlin je mlel noč in dan, bilo pa je težko pozimi, ko je bilo tako mrzlo, da je kljub temu, da se je mlinsko kolo vrtelo, led okoval in ohromil kolo preko noči. Zjutraj je oče najprej s kladivom razbil led, nato pa zlival vodo toliko časa, da se je vodno kolo ponovno zavrtelo.

Spomni se, da se je to največkrat dogajalo okoli božiča, ko so ljudje potrebovali največ moke.

Žito so prinašali v mlin v vrečah in za eno vrečo, kjer je bilo okoli 25 kg žita, je mlinar potreboval, da ga zmelje v moko, okoli 2 do 2,5 uri, za belo moko pa celo okoli 5 ur. Kmetje, ki so z vozovi vozili v mlin so se po dogovorjenem roku vrnili po moko in gospa Zdenka se spomni, da je bilo kar hudo, če moka še ni bila zmleta in pripravljena. Za svoje delo, je mlinar imel pravico vzeti moko in gospa Zdenka je dejala, da je imel mlinar pravico za sebe zadržati okoli 10 % žita, oziroma moke, ki jo je dobil iz te količine in da je za ljudi to bilo vedno veliko, za mlinarja pa malo, saj so praviloma mlinarji imeli številčne družine, ki jih je bilo potrebno hranit. Pri Marjetićevih je bilo šest otrok. Gospa Zdenka mi je pokazala fotografije svojih staršev , bratov in sester, stare fotografije mlina, pa žal ni našla. Našli smo fotografijo mlina, ki so jo posneli pred približno desetimi leti, ko je na mlinu še bila stara streha. Fotografije mlina, slik, ki jih ima gospa Zdenka doma in pa fotografijo gospe Antonije, zadnje mlinarice prilagam v prilogah temu dopisu.
Marjetičev mlin
Gospa Zdenka Novak, je prinesla fotografije in skupaj sva pregledali njen arhiv. Žal nisva našli starih fotografij mlina, mi je pa povedala kar nekaj zanimivosti, ki se jih še spomni. Med drugim mi je razložila, kako je oče, v mlinu naredil „zvonček“. Na steno je obesil kos železa, ob njem pa kladivo, ki je bilo povezano z vrvico z grotom in ko je ta bil prazen, je kladivo udarilo ob železo in opozorilo mlinarja, da mora ponovno nasuti žito, da se ne bi mlinski kamni vrteli v prazno. Mlinski kamni so se obrabljali in da bi dobro mlelo jih je bilo potrebno klpepati. Z očetom je tudi ona morala klepati mlinske kamne, vendar je dejala, da je takoj, ko se je oče umaknil pobegnila, ker ji je bilo to delo naporno in dolgočasno. Spomni se, da so sneli kamen in potem z ogljem podrsali po površini in kjer je kamen bil črn, tam so morali klepati s klepcem, kakor se je imenovalo kladivo, ki so ga za to uporabljali.


Kamen se je tako počasi tanjšal, žal pa se ni spomnila od kod so pripeljali mlinske kamne v mlin.

Marjetičev mlin fotografija iz arhiva Jožice Marjetič, ne vedo točno od kdaj je posnetek, je pa na fotografiji še stara streha, ki so jo pred desetimi leti zamenjali in tako preprečili propadanje mlina.

Od treh vodnih koles je ostalo le še eno. Zanimiva vrba, ki je verjetno stara več kot sto let, gospa Zdenka pravi, da je tam bila od nekdaj, in ki bi si tudi zaslužila pozornosti in zaščite.



Mlinarjeva pot Mlinarjeva pot Mlinarjeva pot

Mlinarjeva pot



Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ. Se strinjam


»Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje«
Projekt »Mlinarjeva pot« je delno sofinanciran iz sredstev LEADER, 4.osi, Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP),
Organ upravljanja programa razvoja podeželja republike Slovenije za obdobje 2007-2013 jeMinistrstvo za kmetijstvo in okolje.
EUROPA - Uradni portal Evropske unije Kmetijstvo in razvoj podeželja Ministrstvo za kmetijstvo in okolje Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja LAS Dolenjske in Bele krajine