Občina Škocjan

Občina Škocjan Škocjan se v dolini Radulje na zložnem pobočju Mastnega hriba razvija že sedem stoletij. Je staro kulturno središče škocjanske doline, ki se prvič omenja leta 1306. Kraj je dobil nedeljsko šolo že leta 1821, leta 1492 pa je bil v Škocjan prenesen sedež fare z Otoka pri Dobravi. Škocjanska fara sodi med najstarejše slovenske fare.

Značilno podobo kraja danes ustvarjata župnijska cerkev sv. Kancijana in kamniti dvoločni most čez Raduljo, ki je obeležen tudi v občinskem grbu. V cerkvi iz 17. stoletja je spominska plošča, postavljena tukaj rojenemu misijonarju in potopiscu dr. Ignaciju Knobleharju (1819 - 1858). Knoblehar je raziskoval dežele ob Belem Nilu v Afriki in je bil eden najbolj cenjenih mož takratnega časa. V Škocjanu se je rodil tudi jezikoslovec Fran Metelko (1789 - 1860), ki je leta 1825 izdal slovensko slovnico in ji dodal svoj črkopis, imenovan metelčica. V Škocjanu so v stoletjih delovali številni znani možje, ki so sooblikovali njegovo zgodovino, med njimi tudi Janez Cigler, avtor prve slovenske povesti Sreča v nesreči, ter koroški homeopat Pavel Varaun ter župnika Janez Zalokar in Peter Bohinjec. Škocjan je od leta 1995 središče občine. V kraju delujejo šola z vrtcem in podružnico na Bučki, zdravstveni dom, lekarna, banka, pošta, trgovine, gostilne, kavarna in številni obrtniki.Radulja je v preteklosti dajala vodno energijo za pogon Gornikovega mlina, ki pa sedaj ne obratuje več. Ob regionalni cesti v smeri proti Zburam stoji dvorec Vrh. Dvorec iz začetka 17. stoletja predstavlja značilen primer renesančnega dvora kvadratnega tlorisa.Ob vstopu v Škocjan iz smeri Novega mesta na levi stoji Globevnikova hiša, značilen primer trške arhitekture 19. stoletja. V gostilni Marinčič je na ogled razstava o dr. Ignaciju Knobleharju. Izpred Metelkovega doma se vsako leto februarja pohodniki odpravijo na pohod po Metelkovi poti.


Nekaj zanimivosti iz knjige:
Zgodbe iz fare Škocjan, Peter Bohinec 1011 leta
Fara Škocjan ena najsarejših, najprej farna cerkva sv, Nikolaja na Otoku, od 1492 sedež fare v Škocjanu – kapela sv. Magdalene šele v 17. Stoletju sezidajo cerkev 1630- 44, 1777 do 1782 pa novo cerkev. Cerkev v renesančnem slogu, 25,5 m dolga in 7, 58 široka, 11,25 m visoka napis na prečnem kamnu vhodnih vrat na pove, da je bila cerkev sezidana Bogu, Mariji in sv. Lancijanu na čast za zadnjega stiškega opata Ksaverija pl. Tauferja. Sliko na glavnem oltarju je poslikal 1854 slkar Stroj, 1904 nove orglje – prej iz leta 1789. Farna cerkev je imela v 19 stoletju mlin v Zavinku

Šola v Škocjnu:
1816 je okrajni urad v Novem mestu ukazal naj se sezida šola
1814 je bilo všolanih otrok 181, nevšolanih 332

Ustanove:
Zadruga hranilnica in posojilnica leta 1897 100 udov, 1904 500 udov
Ognjegasno društvo 1900 učitelj Franc lavrič
Živinorejska zadruga 1910 leta župnik P. Bohinjc

Farani: Fran Metelko 14. 7. 1784 – metelčica, Levstik je dejal:¨ Izmed vseh slovnic nobena Metelčice ni dosegla, nikakor že presegla¨
Dr. Ignacij Knoblehar 6. 7. 1819 duhovnik in misionar – Sudan ustanovitelj Srednje afriškega misijona, 1eta 1867 ao mu v škocjanu postavili spomenik.

NEKAJ ZANIMIVOSTI:
1880 je fara Škocjan imela 3380 duš
1903 jih je bilo na tujem 475 od tega 8 celih družin,
76 gospodarjev je bilo brez družine
222 fantov in 99 deklet

Od 1911 podatki za 100 let nazaj:
Utopilo 33 oseb
Padec z drevesa, strehe, voza 33
Srela 4, požar 4, zmrznili 4, padli pod drevo ali konja 14, samomor 5, 19 ubitih
Toča 1872, 1888, 1900, 1904
1895 veliko dobrega vina
1887 prvič opazili trtno uš
1661/82 zima brez snega, 1895 veklik sneg
1879 pobili vso živino na Gruščah – okužili na sejmu vna Bučki od hrvaških buš


Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ. Se strinjam


»Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje«
Projekt »Mlinarjeva pot« je delno sofinanciran iz sredstev LEADER, 4.osi, Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP),
Organ upravljanja programa razvoja podeželja republike Slovenije za obdobje 2007-2013 jeMinistrstvo za kmetijstvo in okolje.
EUROPA - Uradni portal Evropske unije Kmetijstvo in razvoj podeželja Ministrstvo za kmetijstvo in okolje Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja LAS Dolenjske in Bele krajine