Opis poti

Mlinarjeva pot Mlinarjeva pot se bo začela pri cerkvi na Bučki in nas bo vodila v dolino do Košakovega mlina in nato ob potoku do Sedlarjevega mlina. Tretji mlin na naši poti bo Marjetičev mlin, nato pa se bomo ustavili na okljuku potoka, kjer bomo uredili prostor za igro, malico, druženje, delavnice v naravi... Tu si bomo pogledali tudi Hrvatov mlin, ki je že v zelo slabem stanju. Od tu bomo pot nadaljevali preko travnika in po poti do vasi Dolnje Radulje, kjer stoji Vajsov mlin. Ogled zunanjosti in po predhodnem dogovoru tudi notranjosti mlina. Po ogledu bomo pot nadaljevali mimo Remičevega mlina, prečkali travnik in potok in se po gozdu povzpeli do

Lovskega doma in naprej do Bučke, kjer nas bo pot vodila mimo šole nazaj do cerkve sv. Matije.

Pot bo dolga 10 km. Ob organiziranih in vnaprej najavljenih skupinah bo pohodnike vodil vodič in bo ob poti animacija. Na dogovorjenem mestu: pri cerkvi na Bučki, Lovskem domu, Kulturnem domu… bomo postavili stojnice s ponudbo domačih izdelkov, spominkov in dobrot.

Pot bo označena tako, da bo primerna tudi za samostojne oglede. Ob vsakem mlinu bo stala informativna tabla, na kateri bo podana informacija o točki, fotografija mlina in opis naloge, ki smo jo pripravili za obiskovalce.

Pot smo načrtovali tako, da bo ob vsakem mlinu animacija, ki jo obiskovalci lahko izvedejo tudi brez prisotnosti vodiča in animatorja. Z nalogami želimo obiskovalce vzpodbuditi k opazovanju narave in okolice in k aktivnejšemu doživljanju naravne in kulturne dediščine ob poti. Mlini ob poti počasi izgubljajo svojo nekdanjo podobo. Vodna in mlinska kolesa, se več ne vrtijo, irazoslovje, ki so ga mlinarji uporabljali, stare zgodbe in pesmi o mlinih in mlinarjih, pa se izgublja in pozablja. Prav zato menimo, da smo ujeli zadnji vlak, da še zabeležimo nekdanje mline ob potoku Čolnišček in vse, kar je vezano za delovanje mlinov in življenje mlinarjev in njihovih družin. Pri pripravi poti bomo delali na tem, da bodo obiskovalci ves čas aktivni, dobro informirani in motivirani za izvajanje nalog in aktivnosti na poti. Z vodenjem in informativnimi tablami jih bomo usmerjali v aktivno opazovanje in doživljanje vsega, kar se nam bo ponujalo na poti.

Pri naravni dediščini pa želimo obiskovalce opozoriti na lepoto kraja, na rastlinski in živalski svet ob potoku in oblikovati pozitiven odnos do narave, še posebej do vode.

Navodila, ki jih bomo upoštevali pri postavljanju, označevanju in promociji poti:

Načrt poti

Mlinarjeva pot Mlinarjeva pot se bo začela pri cerkevi sv. Matije na Bučki. Pri organiziranih skupinah bomo tu postavili stojnice in goste pričakali z domačimi dobrotami, ki jih bodo pripravile članice društva kmečkih žena iz Bučke. Na stojnice bomo povabili tudi izdelovalce domačih izdelkov, spominkov…

Mlinarjeva pot Vodič bo goste pozdravil in jim predstavil občino Škocjan in Bučko in jih najprej povabil v cerkev na kratek ogled. Ob cerkvi bo stala prva informativna tabla, kjer bo zemljevid poti, kratek opis, in opis prve naloge. Mlinarček, ki bo označeval mlinarsko pot, nas bo na poti usmerjal in vodil, tako da ne bo težav pri iskanju prave smeri. Pot nas bo najprej vodila mimo cerkve sv. Martina v dolino, kjer nas bo na križišču čakala druga naloga. Že od samega začetka poti se nam bo odpiral lep pogled na Gorjance, Šentjernejsko dolino, Stopno… in na križišču se bomo ozrli okoli sebe in s pogledom poiskali cerkev na Stopnem. Tu bo tabla s posebno uro, katere kazalce bomo morali postavili tako, da bo eden kazal v smeri cerkve na Stopnem in drugi nam bo, ob pravilni postavitivi, pokazal smer naše poti. Ob pravilni rešitvi naloge nas bo puščica usmerila, v katero smer moramo nadaljevati pot. Že po nekaj metrih bomo opazili stebriček z mlinarjem, tako da bomo sigurni, da hodimo v pravo smer. Kmalu bomo prišli do ene od treh Venetovih kapelic. Kapelice naj bi postavili trije bratje Vene v zahvalo, ker so se živi vrnili z bitke na Kosovem polju. Stojijo v Zaborštu, Dulah in na Štritu. Naša pot nas bo vodila po stezi preko travnika in preden bomo zavili v gozd, bomo opazili manjše mokrotno zemljišče, ki je nastalo zaradi stalnega zastajanja vode. Tu je tudi eden od petih občasnih izvirov potoka Martinka. V gozdu bomo prišli do urejenega prostora s klopmi, kjer nas bo čakala naslednja naloga. Prisluhniti bomo morali šumenju vetra in žvrgolenju ptic, poiskati čim več različnih dreves in na enem od dreves v bližini bomo odkrili vrvico. Če jo bomo potegnili, bomo slišali kako se oglaša detelj, ki živi tu v gozdu. Nadaljevanje poti po uhojeni gozdni poti in kmalu bomo prispeli v Dule, kjer se bomo spustili do potoka Čolniščka. Tu se bomo ustavili ob nekdanjem Košakovem mlinu.

Zgradba nekdanjega Košakovega mlina danes z ničemer več ne kaže, da je včasih tu bil mlin. Na informativni tabli bo opis mlina in opis naloge, ki jo moramo opraviti. Sestaviti moramo leseno zloženko in dobili bomo podobo Košakovega mlina, kakršen je bil nekoč. Ogledali si bomo okolico in si predstavljali, kako je bila speljana mlinščica, ki je pripeljala vodo na vodna kolesa nekdanjega Košakovega mlina.

Pot bomo nadaljevali ob potoku, šli preko brvi in po levem bregu potoka po travniku ponovno prišli do gozda. Tu bomo zavili levo po gozdni stezi ob potoku vzvodno in po kratki hoji bomo prišli do Sedlarjevega mlina.

Sedlerjev mlin

Mlinarjeva pot Mlinarjeva pot Pri organiziranih skupinah nas bo tu pričakal animator, ki bo igral vlogo kmeta ali kmetice, ki nosi žito v mlin. Povedal-a nam bo kakšno zgodbo ali anekdoto in nam pokazal-a kako so nekoč s pomočjo zanimivo zložene vrvi nosili vreče v mlin. Prisluhnili bomo zgodbi in tudi sami poizkusili nositi vreče. Postavljena bo tudi naprava, podobna daljnogledu, kjer se bodo, če bomo pogledali skozenj, vrtele stare podobe mlinov. Verjetno si bomo po ogledu in po pripovedi lažje predstavljali, kako je nekoč izgledal Sedlarjev mlin. Danes samo še odprtine na zidu spominjajo na to, da je tukaj nekoč bil mlin, kjer sta bili dve vodni kolesi.


Mlinarjeva pot Ker nas čaka še kar dober del poti, se bomo poslovi in nadaljevali pot do gozdne jase, kjer potok naredi majhen otok, ki so ga domačini poimenovali Otok ljubezni. V romantičnem objemu narave se bomo ustavili in si ogledali okolico, prisluhnili šumenju potoka in rešili nalogo, ki nas bo tu čakala. Na tabli bodo kolesa, ki jih bomo lahko zavrteli. Pred tem bomo postavili kazalce, ki bodo pod kolesi v smer, v katero bomo predvideli, da se bo posamezno kolo vrtelo. Preverili bomo, ali se kolesa vrtijo tako kot smo predvideli. Sledi kratka hoja navkreber do ceste, kjer bomo zavili levo proti dolini in Dulam. Že po nekaj metrih bomo prišli do Marjetičevega mlina. Mlinarjeva pot

Marjetičev mlin je še zelo dobro ohranjen. Ker je zadnji lastnik Jure, prav tako kot njegov oče, igral na citre, je bilo ob večerih v Marjetičevem mlinu večkrat veselo in se je pesem razlegala po dolini dolgo v noč. Zato smo se odločili, da bomo ob tem mlinu postavili glasbeno nalogo. Na informativni tabli bo slika mlina in opis, spodaj pa pesmica z notami: »Ob bistrem potoku je mlin«, tako da jo bomo zapeli, pa tudi zaigrali, saj bodo ob tabli stali zvončki na katere bomo lahko zaigrali.

Mlinarjeva pot Sledi kratka hoja po cesti do okljuka potoka, kjer je na travniku urejen prostor za igro, malico in animacijo. Ob vodenem pohodu bomo tu pripravili pastirsko malico. Izdelovali bomo mlinčke in jih postavili v potok, z člani folklorne skupne pa bomo zaplesali in zapeli, ali se igrali razne družabne in pastirske igre. Tu bo stala informativna tabla, na kateri bodo navodila, kako si naredimo mlinček, tako da bodo tudi posamezni obiskovalci, ki se bodo na pot podali brez vodnika, lahko izdelali svoj mlinček. Na drugi strani potoka stojita Hrvatov mlin in žaga, ki sta v zelo slabem, propadajočem stanju. Tu bo stala tabla s fotografijo in opisom mlina. Naslikan in opisan bo notranji mehanizem mlina in opisani bodo deli mlina. Z vrvico bomo na tabli povezali posamezne dele mlinov z besedami, ki jih opisujejo.


Mlinarjeva pot Sledi hoja preko travnika do ceste, ki nas bo pripeljala v Dolenje Radulje. Na prvem križišču bomo zavili levo in prišli do Vajsovega mlina, ki je bil leta 1991 obnovljen.

Mlinarjeva pot Tukaj bomo za najavljene skupine organizirali ogled mlina, za posameznike pa postavili informativno tablo. Ob mlinu je nokoč delovala tudi žaga, zanimivo pa bo slišati, kako je mlin pršel v last družine Vajs.

Nadaljevanje poti po cesti do Remičevega mlina, kjer se ne bomo ustavljeli, kajti Remičev mlin je preurejen v počitniško hišico. Na mlin spominja le mlinsko kolo, ki ga je lastnik namestil na zadnjo steno hiše.

Mlinarjeva pot Notranjost je popolnoma preurejena in kot smo že omenili, namenjena občasnemu bivanju lastnikov.

Mlinarjeva pot Sledi hoja preko travnika do potoka, kjer bom preko lesene brvi zadnjič prečkali potok in se po dokaj strmi gozdni stezi povzpeli do Lovskega doma. Po želji bomo tu lahko za večje skupine organizira kosilo ali večerjo ter zabavo ob glasbi.

Pred nami je še kratka pot skozi gozd do Bučke in mimo šole in spomenika nazaj do cerkve, kjer bomo zaključili Mlinarjevo pot.


Mlinarjeva pot Mlinarjeva pot je dolga 10 km in je primerna za vse starostne skupine. Pot je krožna, začne in konča se na Bučki, lahko pa dolžino poti prilagodimo in pot skrajšamo tako, da jo zaklučimo v Dolenjih Raduljah pri Vajsovem mlinu. Ob samostojnem pohodu je potrebno poskrbeti za malico in pijačo iz nahrbtnika.

Za organizirane in predhodno najavljene skupine bomo po želji poskrbeli za pijačo in hrano tako, da se bomo povezali z domačimi ponudniki gostinskih storitev.






Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ. Se strinjam


»Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje«
Projekt »Mlinarjeva pot« je delno sofinanciran iz sredstev LEADER, 4.osi, Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP),
Organ upravljanja programa razvoja podeželja republike Slovenije za obdobje 2007-2013 jeMinistrstvo za kmetijstvo in okolje.
EUROPA - Uradni portal Evropske unije Kmetijstvo in razvoj podeželja Ministrstvo za kmetijstvo in okolje Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja LAS Dolenjske in Bele krajine