Mlinarjeva pot

Prikaz modelnega mlina

Vodni mlini so imeli tudi v našem okolišu zelo pomembno vlogo v preskrbi s hrano. Večina mlinov je bilo postavljenih ob matični strugi potoka, stali so vsaj malo vstran ali pa so bili od glavnega potoka malo odmaknjeni.
Tako so bile stavbo vsaj malo zavarovane pred poplavami in mlin je dosegel večji izkoristek vode s pomočjo umetno skopanih kanalov, po katerih je bila na mlinska kolesa ob zidu iz matične struge speljana voda – mlinščica, kar je bilo poglavitnega pomena za delovanje mlina. Lesena struga mlinščice se je imenovala raka ali po domače kašta. Glede na to, kako je mlinar uredil dotok vode na vodna kolesa, ločimo mline na zgornjo in spodnjo vodo, lahko pa so v istem mlinu imeli tudi oba načina dotoka vode in so v mlinu imeli kolesa ena na spodnjo in druga na zgornjo vodo.

Mlinarjeva pot Mlinska naprava je bila nameščena v enem prostoru in je bila sestavljena iz:
Vsipalnika ali grota, enega ali več mlinskih kamnov, pajkelj zaboja s podolgovatim sitom in tresilnico, koritca ali zebernika, lesenih stopnic, mlinskega odra ali štajnpodna in naprave za stope, ki so bile sestavljene iz debela klade s skledičastimi jamicami, pokončnimi stebri s pavci in vretenom, ki je bilo povezano z zunanjim vodnim kolesom. Pod mlinskim odrom so bila notranja vretena z manjšimi kolesi, pavčniki, osovine in jermenice z jermeni. V mlinskem prostoru je bila za mlevce malo višja klop za odlaganje in nalaganje žita in izdelkov, tehtnica z utežmi, zaboji, predalniki, čebrički, škafi z enim ročajem, merniki, velnice, večstopenjska podolgovata mlinska in okrogla sita, različne vreče, brezova metla, metlice iz ličkanja, pripomoček za dvigovanje kamnov in laterna.
Osnovno delo mlinarja je bilo mletje in stopanje žita, ki se je mlelo vedno med dvema mlinskima kamnoma. Zgornji kamen se je imenoval vrhnjak in se je vrtel okoli svoje osi, spodnji pa je bil spodnjak in je bil nepremično pritrjen na ogrodje. Da je mlinar lahko kvalitetno mlel je moral pogosto klepati mlinske kamne s posebnimi kladivi, tako imenovanimi skrlji ali klepalniki, kakor so jih ponekod imenovali.
Mlinarjeva pot Žito za mletje so mlinarji vsipali v vsipalnik ali grot od zgoraj. Od tod se je skozi odprtino v tekaču zrnje sesipalo med oba kamna in se je mlelo v moko. Moka je na kamnu polzela na obod in se vsipala na tresilnico, ki se je stalno tresla. Debelejša moka je ostajala na situ, boljša moka pa se je presejala skozi sito ali tresilnico.
Glavna žitarica pri nas je bila pšenica. V mlinih so jo mleli na tako imenovani bel kamen, koruzo in druga žita pa so mleli na črne kamne. Pri mletuju pšenice so mlinarji z dviganjem ali spuščanjem vrtečega mlinskega kamna mleli mehkejšo ali gladko in ostrejšo moko. Če je bil med kamnoma velik razmik, se je zrnje pri prvem mletju le bolj oluščilo in z vračanjem istega oluščenega zrnja so pri mletju dobili najbolj kakovostno moko.
Kadar je bil med mlinskima kamnoma majhen razmik, se je zrnje mlelo z otrobi vred in tako so dobili pol belo moko. Takemu mletju se je reklo nizko mletje.
Zelo važno delo v mlinu je bilo tudi stopanje žitnih zrn v kašo – ječmen v ječmenovo kašo ali ješprenj, proso v proseno kašo in ajdo v ajdovo kašo. Mlinar je na željo mlevca mlel tudi koruzni ali pšenični zdrob.
Za svoje delo je mlinar prejemal plačilo, na našem področju so kmetje plačevali z mericami odvzete moke oziroma kaše.

Mlinarjeva pot Mlinarski pripomočki

Z mlinarstvom so povezani tudi razni pripomočki in naprave. Dokler ni bilo tehtnic za tehtanje, so mlinarji zrnje in moko merili z mericami. Za pobiranje zrnja in moke so uporabljali različne vrste lesenih lopat, pri polnjenju vreč so si pomagali s stojalom, ki so ga imenovali hlapec, za transportiranje težjih vreč so uporabljali posebni voziček, za prenašanje zdrobljenega zrnja pa enoročne škafe. Na Štajerskem je bilo mlinarstvo urejeno s predpisi že v 14. stoletju, vendar je iz tega časa zelo malo znanega. Več podatkov dobimo z rokodelskim redom radgonskih mlinarjev iz leta 1650, v katerem je omenjenih kar 56 mlinov na razdalji treh milj. Posebno vlogo ima tudi cehovski red, ki je veljal v vsej Štajerski deželi.

Pšenico so mleli na belem, koruzo pa na črnem kamnu. Razmik kamnov so uravnavali z dviganjem ali spuščanjem vrtečega kamna, kar je omogočilo mletje mehkejše ali ostrejše pšenične moke. Pri velikem razmiku med kamnoma se je zrno oluščilo, potem pa so z vračanjem oluščenega zrna v mletje dobivali najbolj kakovostno moko. Če sta imela kamna minimalni razmik, se je zrno mlelo z otrobi vred in tako so dobili polbelo moko.

Razlaga delovanja mlina in slovarček nekaterih besed
BLAZINKA: ležišče osi na zunanji strani mlina
GRABA: podolgovata luknja, kanal skopan v zemljo, po katerem priteče voda do mlina
GRAJZLCA: leseni žleb pri mlinu speljan iz pajkelna
GROT: vsipalnik, naprava pri mlinu, skozi katero vsipamo žito med mlinska kolesa (v koritce)
KAŠTA: kanal, obložen s kamenjem, po katerem voda priteka do mlina
KORITCE: prostor med mlinskima kamnoma po katerem teče žito iz vsipalnika na spodnji kamen
LINA OD PAJKLNA: odprtina na pajklnu-tresilniku
MATARUGE: lesene deske na zunanjem kolesu
MERCA: poseben škaf v katerega priteka moka (kišta)
MLINCAJG: nosilo kamnov, podesa
NOTRANJE KOLO: leseno kolo na gredi z lesenimi palci (ležaji, klini)
OBUT: kolesni obod, okvir; zunanji del kakega predmeta, navadno okroglega
PAJKL-TRESILNIK: stroj ali naprava za odstranjevanje plevela in primesi pri žitu
PALCI: leseni klini, zobje, odebeline na notranjem kolesu (ležaji)
POKONČNIKI: stebri
PRENOSNA PALCA: gred, os, vrtelo
PRESLCA: prenosno kalo pri mlinih na pokončni osi, vanjo segajo leseni palci z notranjega kolesa. Ima obliko prisekanega stožca.
RANTE: lesene deske
SITO: naprava za sejanje
SPODNJI MLINSKI KAMEN: nepremični mlinski kamen
ŠKORCI: lesene pregrade na zunanjem mlinskem kolesu, ki služijo za zajemanje vode
ŠTEKLI: železna hitina, ležišče osi znotraj mlina
TRAKELJC: lesene rante, deske oporniki, nosilec konstrukcije
VRETELO: os, gred, prenosna palce (iz zunanjega kolesa na notranji)
ŽLEB: podolgovata naprava, ponavadi polkrožne oblike po kateri priteka voda na mlinsko kolo

Mlinarjeva pot Mlinarjenje: opis in delovanje naprave
1. GROT
2. POKONČNI UPORNIKI, STEBRI
3. OBUT
4. LINA OD PAJKLNA
5. PALCA, CUKŠTANGA, TRESUJE
6. VRETENCE
7. GRAJZLCA, ŠLEB
8. KIŠTA
9. FEDER ZA SITU
10. PAJKL
12. ŠPONAR ZA SIT
13. TRAKELJC, POUZE

Mlinarjeva pot 1. GROT
2. POKONCNIKI
3. OBUT (zidan)
4. LINA OD PAJKLNA
5. SPODNJI MLINSKI KAMEN (nepremicen)
6. ZGORNJI MLINSKI KAMEN
7. GRAJZLCA
8. PAJKL
9. PRENOSNA PALICA (od kolesa do prenosnikov za kamen)-vrtelo
10. KORITCE, MERCA (škaf za otrobe)
11. MLINCAJE (nosilo kamnov, pedisa)
12. ŠTEKLI (železna litina)
13. NOTRANJE KOLO
14. PALCI (leseni)
15. PRESLCA


Gradivo iz: http://www2.arnes.si/~oskkpi1s/jezikovna/gradiva/slo/7razred/prerez%20mlina.htm

V mlinu so mleli:
PŠENICO, KORUZO, JEČMEN, RŽ, OVES,
TROPINE IN SIREK -> ta je služil kot hrana prašicem in pa za gladenje kamnov po klepanju

Vrste mok
- gladka moka
- koruzna moka
- kaša
- gresnica
- otrobi
- zmesna moka

Mere za žito
ŽAKELJ - tehta do 25 kg
VRECE - vec kot 25 kg. Povprecna masa je 35 kg.
PUNKELJcEK - žakelj do 10 kg

Mlinar je od prinešene mase žita vzel za mletje (njegovo delo) MERCO. Ta je znašala 1 kg od 10 kg žita oziroma moke. Za merco so uporabljali poseben peharcek z volumnom 1 l. (1 l kuruze je enako 1 kg koruze)
V tedanjih časih je bila koruza zelo draga, saj so 4 l (4 kg) koruze stali toliko kolikor je v enem dnevu zaslužil "cimermen".



Mlinarjeva pot Mlinarjeva pot Mlinarjeva pot

Mlinarjeva pot Mlinarjeva pot Mlinarjeva pot

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ. Se strinjam


»Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje«
Projekt »Mlinarjeva pot« je delno sofinanciran iz sredstev LEADER, 4.osi, Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP),
Organ upravljanja programa razvoja podeželja republike Slovenije za obdobje 2007-2013 jeMinistrstvo za kmetijstvo in okolje.
EUROPA - Uradni portal Evropske unije Kmetijstvo in razvoj podeželja Ministrstvo za kmetijstvo in okolje Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja LAS Dolenjske in Bele krajine