Vajsov mlin

Potok Čolnišček s pritoki je nekoč v svoji dolini poganjal kar devet mlinov. Danes edini, kjer se še občasno sliši ropotanje mlinskih koles, je Vajsov mlin v Dolenjih Raduljah. Mlin in žaga sta v preteklosti pripadala graščini Radeljca, ki so jo leta 1906 od zadnjega lastnika, ljubljanskega trgovca Karla Kavška, odkupili trije vaščani. V mlinu so mleli vse vrste žita, po moko pa so prihajali od blizu in daleč. Vajsov mlin je od vse devetih mlinov v dolini Čolniščka najlepše ohranjen in vzdrževan, zato je bil že večkrat kulisa za snemanje dokumentarnih video kaset, ki predstavljajo etnološko in stavbno dediščino naših krajev. Ob mlinu je ohranjena tudi žaga venecijanka.

Vajsov mlin V arhivu Dolenjskega lista (19.2.2004), sem našla zanimiv članek, ki ga v celoti prilagam, iz njega pa sem povzela naslednje podatke. Franc Weiss, ki je kupil mlin in žago, je bil vajen trdega kmečkega dela, zato je mlin hitro spravil na dober glas in čvrste temelje. Obdeloval je tudi zemljo in imel v hlevu nekaj živine, zato so pri Weisovih, kakor so se pisali pred vojno dobro živeli. Franc je ob mlinu začel graditi veliko hišo, v kateri naj bi bila gostilna, vendar pa mu to ni uspelo, prav tako ne njegovemu sinu, ki ga je prehitela 2. svetovna vojna. Med vojno je bila družina izgnana, po vojni pa se je oče s sinovi vrnil v domači kraj. Sin Bartol se je tudi vrnil v domači kraj, čeprav so ga želeli zadržati v Nemčiji, kjer je delal v valjčnem mlinu. Oče mu ni želel prepustit mlina, zato je delal na Težki vodi in živel v Šmihelu in šele sredi šestdesetih let, je oče popustil in mlin prepustil Bartolu, ki se je zagnano vrgel na edino delo, ki ga je znal in imel rad. Ker sta se njegovi hčerki poročili in nista pokazali interes za delo in življenje v mlinu, je mlin zapustil svoji vnukinji Maji.

Vajsov mlin je deloval vse do nedavnega. Leta 1991 je bil temeljito obnovljen in tudi po tem letu je zadnji mlinar Bartol Vajs mlel posameznim kmetom, najraje pa je mlin zavrtel, ko so ga obiskali otroci. Danes je mlin v lasti njegove vnukinje Maje Marjetič, ki me je prav prijazno sprejela in pokazala mlin. Njena hčerka Tamara, pa mi je pokazala plakat o mlinu, ki ga je izdelala za šolo in mi podarila kar nekaj fotografij.

Maja je povedala, da so pripravljeni za potrebe poti in najavljenih skupin ponovno zavrteti mlinsko kolo, saj se je njen mož pridno učil in delal z njenim dedkom, tako da delo v mlinu pozna in bo lahko nadaljeval s tradicijo. Problem jele, ker je leta 2005 mlin popolnoma poplavilo in od takrat ga niso več zavrteli, tako da bodo morali pred sprejemom skupine vse preveriti in če bo potrebno, tudi kaj obnoviti.

V Vajsovem mlinu so mleli predvsem ajdo in koruzo za otrobe in sicer na dveh kamnih, tretje kolo pa je poganjalo stope.



Mlinarjeva pot Mlinarjeva pot Mlinarjeva pot

Mlinarjeva pot Mlinarjeva pot Mlinarjeva pot

Mlinarjeva pot Mlinarjeva pot Mlinarjeva pot


Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ. Se strinjam


»Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje«
Projekt »Mlinarjeva pot« je delno sofinanciran iz sredstev LEADER, 4.osi, Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP),
Organ upravljanja programa razvoja podeželja republike Slovenije za obdobje 2007-2013 jeMinistrstvo za kmetijstvo in okolje.
EUROPA - Uradni portal Evropske unije Kmetijstvo in razvoj podeželja Ministrstvo za kmetijstvo in okolje Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja LAS Dolenjske in Bele krajine